Roadtrip v Portorož

Bil je spet eden izmed tistih dni v tednu, ko smo zjutraj na vlaku še čisto zaspani že razmišljali katero uro bi se najbolj splačalo prešpricat, da ne bi dobil neopravičenih in tako lahko brezskrbno pili pivo ter igrali biljard. Ja, to so bili še dobri stari dnevi srednje šole. Ne vem več ali je bil to torek ali sreda. Pa sej niti ni pomembno. It was legendary.

Neki Blaževi kolegi so se odločil, da grejo v Portorož in o tem so se celo pot do šole tut pogovarjal. Oni so šli menda samo k prvi uri, potem pa je bil plan, da se gre na morje. Prvo uro smo mel zgodovino in pred začetkom ure, mi reče Blaž:”Dej gremo v Portorož.” Js sm ga pa samo debelo pogledal:”A si se mal v glavo ruknu?” Ker je bila celotna ura zgodovine precej dolgočasna, sem razmišljal o ideji, da bi res lahko neki zanimivga počel. In čist pred koncem ure pošljem sms Blažu:”Kdo še gre?”

Vzela sva še Žana, tadruzga Blaža - Jumbota in pa Spinxa. Najprej smo šli v Spar, kupili plato piva in se odpravili v Portorož. Na poti tja smo spili tisto pivo zato smo moral it takoj v gostilno, ker žejni pa res ne moremo bit. Ker je bila to ravno picerija, smo pojedli še pice. Ker še ni bil pravi čas za odhod domov, smo šli še malce pogledat okol. Šli smo na pomol, kjer me je prov prijetno zalilo zaradi udarca enega vala. Nato smo šli še na neko obzidje, na nek stolp. Tam je tako pihalo, da nas je kar premikalo. Na poti domov smo se ustavili še v Ljubljani, pri Blaževih kolegih. Nato sva z Blažem peljala domov še Spinxa, Žana in Jumbota in šla k sošolcem, ki so bili v eni zidanci. Domov sem prišel proti jutru.

Takrat smo se zmenili, da bomo vsako leto ta roadtrip ponovili. Lani js pa Spinx nisva šla1, letos pa je namesto Spinxa šel Simon - tudi bivši sošolec.  Žan je bil že prejšnji teden v Portorožu, kjer je tut mobitel zgubu. Našel ga je en študent in mu je tut prnesu telefon. Še piva v zahvalo ni hotu. Do enajstih zvečer smo bili pred nekim študentskim domom, pri naših trebanjskih študentih.

Ob enajstih odrinili iz Portoroža, malce čez polnoč smo bili v Cezarju. Prej sem odložil še Jumbota in Simona, ker nista bila več tako zmožna hodit, ostali trije pa smo šli še naprej. Ko so Cezarja počasi zapiral, sva z Žanom naložila sodelavca in smo šli v Šiško k še enem bivšem sošolcu. Domov sem prišel ob petih zjutraj.

P.S.: Namen sem imel malce bolj podrobno vseskup opisat, vendar se precej stvari niti ne spomnim, poleg tega se mi pa ne da sploh pisat.